Barve so zelo pomembne pri urejanju barvitega, estetskega in prijaznega okolja, saj bi bilo življenje brez barv pusto in prazno.
Barve prostora izražajo človekovo osebnost, včasih pa so prilagojene tudi namenu prostora. Njihov vpliv na razpoloženje in ustvarjanje prijetnega ambienta, atmosfere in končno tudi do fizioloških učinkov na človeka je izreden. Barve imajo poleg svoje estetske še biološko, psihološko (predvsem čustveno), družbeno in kulturno vrednost.

Z barvo lahko v prostoru ustvarimo marsikaj. Ustvarimo lahko primerno podlago za želeno razpoloženje, optično povečamo ali zmanjšamo prostor. Barve v prostoru nas spremljajo vsak dan, zato se moramo pri izbiri barv dobro zanesti na svoj občutek in barvne afinitete, da se jih ne naveličamo prekmalu. Barve v prostoru izražajo tudi človekovo osebnost. Ker je vpliv barv na človeka zelo intenziven, je dobro, če se pred barvanjem sten in drugi izbiri barvnih elementov, pozanimamo kakšen učinek imajo posamezne barve. S pravo izbiro lahko sebi in drugim polepšamo bivanje v prostoru.

Ko gre za praktično uporabo barv v vsakdanjem življenju, ni odločilna njihova estetska stran niti naša simpatija za posamezne barvne tone, temveč predvsem njihova funkcija.

Posamezne barvne kombinacije imajo učinke na človekovo osebno počutje. Funkcija barve se uveljavlja v treh smereh:

• v prostoru, ki nam ga bodisi razširja ali zožuje;

• v času, ko razločujemo med kratkočasnimi in dolgočasnimi barvami ali ko različno hitro reagiramo nanje;

• v energiji, ki jo izžarevajo, tako da so odločujoče pri opremi stanovanj, delavnic, šol, bolnišnic in tudi na cesti in v javnih prostorih.

Močne, vsiljive barve prostor subjektivno optično zožujejo, mirne in nevsiljive barve pa nam ga razširjajo.

Hladne barve so v primerjavi s toplimi mirne in nevsiljive, zato bo treba tam, kjer bi radi optični vtis povečali oziroma razširili, uporabljati hladne barve; kjer pa bi ga radi zožili, pa raje tople.

V zaprtem prostoru se svetlejše barve odmikajo in prostor razširjajo, temnejše pa zožujejo. Temne barve se nam zdijo težke, svetle pa lahke, zato nas temne tlačijo, svetle pa dvigajo.

Težki pol se v barvnem krogu nahaja v vijolični, lahki pa v rumeni barvi. Barvo čutimo kot težko, če ima v sebi vsaj nekaj črnine ali pa rdečine. Zaznava teže se tako močno integrira z optično zaznavo, da imajo delavci rumene zaboje za lažje kot temno modre ali črne, čeprav so vsi enako težki.

Barve pa v prostoru občutno integrirajo tudi s toplotnimi občutki.

Hladne barve nam prostor hladijo, tople pa nam ga grejejo. Ugotovili so, da občutijo ljudje v zeleno modrem prostoru temperaturo za 3 – 4 stopinje hladnejšo kot v oranžo barvanem prostoru, čeprav je temperatura objektivno v obeh primerih enaka.

Vir:jub

Še pred nekaj dnevi so le redki med nami potrebovali crpalke za umazano vodo, izsuševalce zraka, izravnalno maso, barve in podobne izdelke. Poplave so žal spremenile naše ustaljene življenske navade in tako danes naši vsakdanji pogovori in razmišljanja v velikem delu Slovenije tecejo predvsem o tem, kako odpraviti posledice nedavne ujme in kako se pripraviti na morebitne ponovitve. Pri obnovitvenem barvanju zidnih in stropnih površin v prostorih, kjer se spopadamo z razlicnimi madeži in posledicami poplave, moramo predhodno dobro pripraviti podlago za barvanje. Vecina madežev je hidrolnih, kar pomeni, da so topni v vodnih barvah ali osnovnih premazih. Tudi v primeru suhih madežev je njihova odstranitev izjemno zahtevna. V stiku z vodo se substance raztopijo v sloju vodne barve, kar vodi do njihove migracije cez lm v casu aplikacije in sušenja lma, kjer ponovno tvorijo madeže, ki ostanejo vidni neodvisno od pokrivnosti barve ali slojev aplicirane barve.

Sanacija umazanih ali namocenih notranjih zidnih površin, ki niso onesnažene z izlitim kurilnim oljem, poteka v naslednjih korakih:

1. predhodno cišcenje notranjih površin: ce je le možno z umazanih ali namocenih notranjih stenskih in stropnih površin umijemo umazanijo s krpo ali gobo namoceno v raztopino obicajnih gospodinjskih detergentov;
2. sušenje notranjih površin: v primeru visoke vlage notranje prostore osušimo z namestitvijo naprav za sušenje prostorov ali z intenzivnim ogrevanjem in prezracevanjem prostorov, saj so vsi nadaljnji sanacijski posegi smiselni šele, ko vlažnost zidnih površin pade pod 5 %;
3. odstranjevanje odstopajocih ali slabo oprijetih barvnih nanosov in odstopajocih slojev izravnalnih mas, ce so bile zidne površine pred barvanjem zglajene: na poškodovanih notranjih površinah z grobo šcetko ali gladilko zbrusimo stene in pri tem odstranimo vse odstopajoce barvne nanose in sloje izravnalnih mas;
4. nanos izravnalne mase: na ocišcene površine najprej nanesemo osnovni premaz (Akril Emulzija) in nato primerno izravnalno maso. Izbira izravnalne mase je odvisna od globine poškodb. Pri globljih poškodbah (globina do 5 cm) priporocamo nanos izravnalne mase Hobi kit ali Nivelin reparatur, pri vecjih plitvih poškodbah (globina do 3 mm) priporocamo nanos izravnalne mase Jubolin ali Jubolin P-25, pri manjših poškodbah (globina do 3 mm) pa izravnalno maso Jubolin reparatur;
5. premaz z notranjo barvo: pri poplavljenih notranjih površinah za enoslojni ali dvoslojni nanos priporocamo uporabo JUPOL Block notranjo barvo. JUPOL Block je namrec specialna barva za blokado madežev za obnovitvena barvanja vseh vrst zidnih in stropnih notranjih površin, ki so prepojene z v vodi lahko in hitro topnimi snovmi. Notranja barva JUPOL Block s svojim mehanizmom blokade spojine s pozitivnim karakterjem blokira na osnovi odboja in madež ne spusti na površino, spojine z negativnim znacajem pa blokira na osnovi tvorbe ionske vezi med obarvanimi anionskimi molekulami v madežu in vezivom. Nastanejo težko topne soli, ki se ne prenašajo na površino;
6. dekorativno barvanje zidnih površin: V kolikor želite notranje površine ohraniti bele barve ali jih prebarvati s pastelnimi barvnimi odtenki priporocamo, da obnovljene notranje površine prebarvate z notranjo barvo JUPOL Block, za intenzivnejše barvne odtenke pa priporocamo uporabo notranje barve JUPOL Gold, ki jo v dveh slojih nanesemo na podlago že pobarvano s specialno barvo JUPOL Block. Zniansirate jo lahko na eni izmed številnih JUB-ovih niansirnih postaj JUMIX po vsej Sloveniji.

Vlaga in s tem povezana plesen je ena izmed najhujših sovražnikov stanovanjskih in drugih zgradb. Odpraviti je potrebno vzrok, da do vlažnosti sploh pride. Vzroki so različni: slaba horizontalna ali vertikalna hidroizolacija zidov, slaba toplotna izolacija (prihaja do t.im. “toplotnih mostov”), slabo prezračevanje in s tem tudi ogrevanje notranjih prostorov.

Prvi ukrep, ki ga morate napraviti je dezinfekcija s plesnijo okuženih zidov in okuženega pohištva. Običajno to napravimo spomladi, ko so dnevi primerni za prezračevanje prostorov. Uporabimo ALGICID, ki ga redčimo z vodo v razmerju 1:5 ali 1:4 (poraba ca. 0,5 l ali 1 plastenka/12-15m2 za 1x premaz). Sredstvo pustimo učinkovati 8-12 ur in ponovimo postopek.

Po 8.urah ali več nanesemo proti plesni zaščiteno barvo JUPOL CITRO (poraba ca.0,2 l/m2 za 2x premaz), ki vam bo vzdržala ca. 1 leto ali več, odvisno od prezračevanja tako izpostavljenih površin.

Ko boste na ta način “gasili” zatečeno stanje, je potrebno pohištvo odmakniti najmanj 10 cm od stene, da se prezračevanje takih, slabo toplotno izoliranih sten sploh lahko začne. Prezračevanje lahko pospešite s pravilno namestitvijo tihih el.ventilatorjev, ki jih morebiti dnevno prižgete po par ur, da ostaja stena suha ali pa z namestitvijo posebnih stropnih ali stenskih elektro panelov (www.sunthermpanels.com), ki prerazporedijo toploto na drugačen način.

Vsekakor pa boste v prihodnje morali poskrbeti za dodatno toplotno izolacijo zidov in povečati prezračevanje prostorov.

Barva je nekaj tako vsakdanjega da je sploh ne opazimo, pa vendar so za naše občutje izrednega pomena. Močnejše kot so, močnejši je njihov učinek na nas.
Barve vplivajo na delovanje našega uma in na naša čustva. Osredotočati se moramo na barve, ki nam prinašajo blagodejne vplive. Zelo pomembno je, da v skladu s svojim počutjem izbiramo tudi barve, ki nas obdajajo, saj te, tudi če okolici niso vidne, vplivajo na naše počutje.

Z barvami izražamo naslednja čustva:
ČISTOST, NEDOLŽNOST – Belo barvo lahko s čustvenega vidika označimo kot čisto in vedro, toda hladno barvo.

GIBANJE – Rumena spodbuja motorično dejavnost in ustvarja gibanje. Preko vidnega organa deluje ugodno tudi na naš živčni sistem. Zanjo je značilna izrazita intelektualnost.

UMIRJENOST, NOTRANJI MIR – Zelena barva deluje na živčni sistem pomirjajoče. Je namreč sedativna in hipnotična barva. Omogoča pomiritev duha. V prostoru naj bi odpravljala nespečnost.

OSREDOTOČENOST – Fiziološki učinki modre barve so ravno nasprotni učinkom rdeče. Modra svetloba omogoča dobro koncentracijo, toda ob daljši izpostavljenosti takšni svetlobi lahko hitro zapademo v sanjavost, ki pa ne povzroča kakršnega koli neugodja ali vznemirjenosti.

VZDRAŽENOST, STRAST – Rdeča je vroča in prodorna barva, zato deluje na organizem kot psihofizični stimulans. Prevelika količina rdeče barve v prostoru vzbuja vtis glasnosti, ki je lahko sicer nekoliko nadležna, vendar lahko deluje tudi mogočno. Kot barva vitalnosti in aktivnosti spodbuja rdeča tudi intelektualno aktivnost. Rdeče razburja in dviguje emocionalno vzdraženost. Je najnasilnejša med vsemi barvami, saj nas dobesedno sili k aktivnosti.

VESELJE – na upodobitvah veselja največkrat zasledimo rdečo, rumeno in oranžno. Vse tri tople in stimulativne barve, ki optično približujejo predmete. Poleg tega povečujejo stopnjo aktivacije, pospešujejo krvni obtok in spodbujajo dihanje.
deklica med pisanimi kroglicami
ŽALOST – najpogostejše barve žalosti so črna in vsi modri odtenki. Ker so negativno čustveno obarvane, so primerne za simbolizacijo negativnih emocij.

JEZA – na upodobitvah jeze se najpogosteje pojavljata rdeča in črna barva. Rdeča se pogosto pojavlja tudi v obliki veselja, vendar subjekti tedaj upoštevajo izključno njene pozitivne konotacije.

STRAH – na upodobitvah strahu se najpogosteje pojavljajo črna, vijolična in temno modri odtenki.

INTROVERTIRANOST – Učinki vijoličaste barve na naš organizem so zelo podobni učinkom modre, vendar so intenzivnejši. Običajno doživljamo njeno prisotnost kot motečo. Implicira introvertiranost in ustreza predvsem tistim, ki jih gledajo v glasnih družbah kot posebneže ali celo izobčence. Je barva veličine in pomembnosti, idealizma, omogoča umik v meditacijo.
Lila je s pomočjo bele oslabljena vijoličasta barva, zato predstavlja njeno blažjo varianto.
vijola stena

TOPLINA – Oranžna je mešanica rumene in rdeče. Kot zmes svetlobe in toplote je primerna za ustvarjanje prijetne klime v prostoru. Oranžna spodbuja delovanje srca, vendar ne vpliva na krvni pritisk. Njena prisotnost lahko vznemirja ali pomirja. Pospešuje prebavo in povečuje apetit, zato je primerna za opremljanje restavracij, kuhinj, jedilnic. Oranžna barva implicira nagonskost, ekstraverzijo, čustveno toplino.

MIR, ZAŠČITA – Rjava barva učinkuje na nas pomirjujoče, vendar nas kljub temu ne uspava. Običajno jo doživljamo kot prijetno in to predvsem zato, ker smo je vajeni. Rjava je močna, materinska in zaščitniška barva. Pomensko implicira ekonomičnost, zvestobo in čvrstost, vendar tudi pritisk, togost, upornost, trmoglavost. Implicira preprostost in praktičnost.

ZADRŽANOST, NEGOTOVOST – Siva je barva negotovosti. Njena pomenska struktura sega vse od strahu, ki ga nakazujejo njeni svetlejši odtenki, preko lažne drznosti njenih srednjih odtenkov, do sebične temno sive barve, ki je včasih zaradi svoje intenzivnosti videti že nekoliko nevarna. Je priljubljena med strogimi konformisti. Je barva zadržanosti, hkrati pa je to tudi zelo elegantna barva.

MOČ, SKRIVNOSTNOST – Objektivna asociacija črne barve je moč, njeni čutni asociaciji pa sta tema in skrivnostnost. Označuje fizično temo, fiziološki počitek in psihološko žalost oziroma potlačenost. Je simbol formalnosti in konvencije, toda tudi ponosa brez kakršnekoli prevzetnosti.

Pastelne barve: med pastelne barve umeščamo roza, svetlomodro, lila, in druge nežne, s pomočjo bele osvetljene in zabrisane tone. Ti vzbujajo vtis nežnosti in krhkosti, pogosto pa tudi neodločnosti in omlednosti. So primerne za poudarjanje rahločutnosti in prefinjenosti. Jasne in zasičene barve so v primerjavi s pastelnimi preveč vpadljive in celo nasilne. Pastelne barve so primerne za ustvarjanje ozračja zaupanja.

Vir:jup

Barve prek svojih fizikalnih lastnosti in fizioloških učinkov različno vplivajo na nas in naše počutje, zato jih upravičeno povezujemo s specifičnimi pojavi svojega življenja.Najbolj priljubljene barve v zahodni kulturi so oranžna, rumena, rdeča in zelena. Zaradi asociacije z ognjem pojmujemo rdečo, oranžno in rumeno barvo kot barve vročine, toplote, poželenja, sle in hrepenenja. Zelena pa je najbolj naravna, saj jo najdemo povsod v naravi.

Oranžna barva je bleščeča in goreča, primerna kot signal za nevarnost ali opozorilo pred vročimi predmeti. Pospešuje srčni utrip, a je brez učinkov na krvni pritisk, daje občutek prijetnosti, ugodnega občutja in veselja. Velja za čustveni stimulans, pomirja in vzburja, vendar lahko tudi utruja. Objektivne asociacije ima ob sončnem zahodu, ognju in sadju (pomarančah).
JT orange
Oranžna barva:

• na tleh (spodaj): učinkuje motorično;
• na steni: toplo
• na stropovih (zgoraj) močno, vzpodbudno, a »ponižujoče«, blesteče.

Rumena barva je barva sonca. Pomeni bližino, površnost in nizkost, obenem pa vsiljivost, usmerjenost navzven in odpornost, ki že lahko prehaja v zoprnost. Rumena barva je dobro vidna, zato je signal za nevarnost, previdnost. Je dober stimulans za naše oko in prek njega za živčni sistem, na katerega ugodno deluje.

Imamo jo za miselni stimulans, kot taka je “intelektualna”, razumska. Pomembna lastnost rumene barve je njena komunikativnost. Zaradi njene tradicije jo še danes uporabljamo za barvanje poštnih vozil, nabiralnikov. Rumena barva ustreza zraku. Zrak je namreč medij komunikacije. Je lahek, živahen in vesel. Bela, roza in rumena so barve majhnih, nežnih in občutljivih stvari. Simbolizirajo lahko tudi naivnost. Skupaj z rdečo in oranžno spada rumena med barve aktivnosti in energije, kot barva svetlobe pa simbolizira tudi razsvetljenje. Psihološko je najbolj vesela barva, saj kot barva sonca zavzema v vidnem spektru tudi največji obseg.
JT lemon
Rumena barva:

• na tleh (spodaj): učinkuje vznemirljivo, dvigajoče, bežno;
• na steni: vzdražljivo
• na stropovih (zgoraj): spodbudno, osvetljevalno.

Rdeča barva je barva krvi in ognja, simbol življenja in ljubezni, je izraz moči, topline in gibanja. Povzroča toploto, njeni najbližji infrardeči toplotni žarki prodirajo globoko v tkivo človeškega telesa. Zato rdečina povezuje mišično napetost, pospešuje utrip srca, dviga krvni pritisk in ritem dihanja. Je barva vitalnosti in aktivnosti, ne samo telesne, tudi duševne. Je pobudnica psihičnega dela, zato jo imamo upravičeno za duševni stimulans. Fizikalno je rdečina najbolj vidna in zato vedno signal za preplah, opozorilo (napaka) in za znak stop.

Rdeča barva je vroča in prodorna. Je barva vitalnosti. Spodbuja intelektualno dejavnost in deluje vznemirjujoče. Vzbuja vtis glasnosti, mogočnosti in včasih nadležnosti. Je najbolj nasilna barva, saj nas kar sili k aktivnosti.
JT cherry
Rdeča barva:

• na tleh (spodaj) učinkuje mogočno, žgoče, reprezentativno
• na steni: glasno in blizu
• na stropovih (zgoraj): vsiljivo, težko, nemirno.

Zelena barva je barva rastlin in z njimi žive zunanje narave. Je sveža in vlažna, a hladna.

Na živčni sistem vpliva pomirjevalno, zato je sedativna in hipnotična. Psihološko pomeni upanje v novo dejavnost in življenje. Zelena pomeni dejansko popolno umirjenost, v kateri so uravnovešeni vsi kontrasti.

Zaradi svoje mirnosti in pasivnosti je zelena barva kontrarno nasprotje rdeče, ki pomeni skrajni nemir in aktivnost. Barvi sta si komplementarni.

Čeprav je njena objektivna asociacija zelena vidna narava (detelja, trava, drevje…) pa njene čustvene asociacije niso vedno najugodnejše; večkrat gredo v smeri potrtosti in neugodnih doživljajev. Simbolika zelenine je raznolika: resnica, vera, zaupanje, prerojenje, mir.
JT kiwi
Zelena barva:

• na tleh (spodaj): nežno,
• na steni: pomirjevalno
• na stropovih (zgoraj) pokroviteljsko, negujoč